Otroci in mladostniki danes odraščajo v svetu, kjer digitalni prostor ni več le orodje.
Je prostor:
- učenja,
- odnosov,
- pripadnosti,
- zabave,
- potrjevanja,
in vse pogosteje tudi prostor, ki oblikuje njihovo pozornost, počutje, odnos do sebe in družbe.
Zato vprašanje ekranov ni več le vprašanje časa pred zaslonom.
Postaja vprašanje:
“Kako v digitalni dobi razvijati človeka, ki zna ostati človeški?”
Zakaj je projekt nastal
V zadnjih letih se v šolah, družinah in širši družbi vse pogosteje srečujemo z:
- - razpršeno pozornostjo,
- - težavami s fokusom,
- - impulzivno uporabo telefonov,
- - prekomerno stimulacijo,
- - večjo notranjo obremenjenostjo mladih,
- - ter vprašanjem, kako podpreti otroke pri razvoju zdravega odnosa do tehnologije.
Ob tem opažamo še nekaj pomembnega.
Večina mladih verjame, da telefone uporablja zavestno in da ima uporabo pod nadzorom.
Šele skozi refleksijo začnejo prepoznavati:
- - avtomatsko poseganje po telefonu,
- - pasti digitalnih impulzov,
- - vpliv algoritmov,
- - ter učinke, ki jih ima digitalni prostor na fokus, odnose in počutje.
To nas je pripeljalo do pomembnega spoznanja:
Vprašanje ekranov ni predvsem vprašanje tehnologije.
Je vprašanje razvoja človeških kapacitet.
Naša vizija
Verjamemo, da prihodnosti ne bo oblikovala le tehnologija sama.
Oblikoval jo bo predvsem način, kako jo bodo uporabljali ljudje uporabljali tehnologijo.
Zato želimo prispevati k družbi, v kateri:
- - otroci uporabljajo tehnologijo zavestno,
- -starši ustvarjajo podporno okolje za zavestno rabo digitalno prostora,
- - šole razvijajo zdravo digitalno kulturo,
- - in tehnologija ostaja v službi človeka.
Ker bodo prihodnost določale ne le tehnološke inovacije, temveč tudi stopnja človeške zrelosti ljudi, ki jih ustvarjajo in uporabljajo.
Več kot projekt o telefonih
JAZ & EKRAN™ ni projekt proti tehnologiji.
In ni projekt o prepovedih in omejevanju ekranov.
Je razvojni projekt, ki pomaga graditi:
- - fokus,
- -regulacijo,
- - pristnost,
- - notranjo izbiro,
- - zavesten odnos do digitalnega prostora,
- - ter odgovorno uporabo tehnologije.
Ker verjamemo, da je v svetu umetne inteligence in eksponentnih tehnologij ena najpomembnejših kompetenc prihodnosti prav:
Inteligenca humanosti™.
Celoten ekosistem
Trajna sprememba se ne zgodi takrat, ko nagovorimo samo otroke.
Zgodi se, ko se skupaj premakne celoten ekosistem.
Zato projekt vključuje:
Šole
Razvoj zavestne digitalne kulture kot ene od temeljnih vrednot šolske skupnosti.
Starše
Predavanja s katerim razvijamo razumevanje in ustvarjanje podpornega okolja za razvoj zavestne rabe digitalnega prostora.
Šole
Razvoj zavestne digitalne kulture kot ene od temeljnih vrednot šolske skupnosti.
Starše
Predavanja s katerim razvijamo razumevanje in ustvarjanje podpornega okolja za razvoj zavestne rabe digitalnega prostora.
Na čem temelji projekt
JAZ & EKRAN™ temelji na razvojno-izobraževalnem modelu Human Architecture™ in raziskovalnem delu Beyond Doing Institute.
Razvija štiri temeljne človeške kapacitete:
Regulacijo
Vodim ekran jaz ali ekran upravlja z mano in mojimi potrebami?
Koherenco
Ali sem še vedno jaz – tudi na spletu?
Orientacijo
Zakaj sploh grem gor?
Utelešeno inteligenco
Kako svoje zavedanje prenesem v vsakdanje izbire in dejanja?
Kakšno prihodnost soustvarjamo
Verjamemo, da se trajna sprememba ne zgodi zgolj z novimi pravili, programi ali tehnologijami.
Zgodi se, ko se razvijamo ljudje.
Predstavljamo si družbo,
v kateri vse več staršev, učiteljev, vodij in mladih razvija kapacitete, ki jim omogočajo ostati pristni, samostojni, samozavestni in človeški, tudi v svetu vse večje kompleksnosti.
Predstavljamo si učitelje,
ki razumejo mladostnike, ki odraščajo v vedno bolj kompleksnem digitalnem okolju.
Starše,
ki v digitalnem okolju ne upravljajo zgolj časa, ki ga otrok preživi v njem, temveč razumejo celovit vpliv le-tega na otroka in mu ga pomagajo zavestno upravljati.
Šole,
ki razvijajo tudi kapacitete, ki mladim omogočajo zdravo, zavestno in odgovorno življenje v digitalni dobi in zdravo digitalno kulturo, ki ima vpliv na celotno družbo.
Takšna sprememba se ne širi predvsem skozi pravila ali programe.
Širi se skozi ljudi.
Skozi prisotnost.
Skozi odnose.
Skozi vse prostore, v katerih delujejo ljudje, ki znajo tudi v kompleksnosti ostati celoviti.
Družba z več ljudmi, ki znajo ostati humani tudi v digitalni dobi, sprejema drugačne odločitve.
O tehnologiji. O izobraževanju. O odnosih.
O tem, kaj gradimo in zakaj.
In predvsem o tem, kakšno prihodnost želimo soustvariti.
Ker kakovost naših skupnih sistemov vedno odraža stopnjo humanosti ljudi, ki jih ustvarjajo.
