24/365 Strašljivo nemogoče
Hej, Življenje
Hej, Sara. Dobro jutro.
Te lahko objamem?
“Seveda. Z veseljem.” se zakrohota, razpre roke v objem in vpraša “Kaj se dogaja? A danes praznujeva?”
Praznujeva, drago Življenje. Praznujeva, da pišem vsak dan že 24 dni. Veš kako dolgo sem si to želela?
“Seveda vem. Skoraj leto dni sem te prepričeval, da začni. Želja pa je tlela že mnogo prej, kajne?” se vsevedo smehlja.
Res je. Že od nekdaj čutim, da je v meni knjiga, le kako bi jo zvabila na plano mi je bila popolna neznanka. Tuhtanje o tem kako pisati, kdaj pisati, o čem pisati in o čem ne, da bo vse skupaj tvorijo smiselno in magnetno celoto, me je bremzalo še pa još. Da ne govorim o tem, če sem samo pomislila kako knjigo izdati. Brrr, še zdaj me malo strese.
“Zveni grozno.” me zafrkava “ Toliko razmišljanja, ti je moralo vzeti ogromno časa?” se smeje.
“Resnično grozno!” se pridružim šali “Toliko sem tuhtala, da nisem imela časa pisati.” se smejem z njim.
“In kaj se je spremenilo?” me toplo vpraša.
“Eh, nič. Odločila sem se, da te odrešim tega, da me moraš vsak dan gnjaviti in začnem pisati.” se krohotam.
“Sara! Zdaj sem bil pa jaz resen.” me narejeno strogo okrega.
Ok, ok. Zgodilo se je ravno nasprotno. Ne pišem zaradi tebe in čeprav se moje veselje do pisanja in deljenja, z vsakim odzivom in vzpodbudo najinih bralk množi, ne pišem zaradi njih.
Pišem zaradi čistega Užitka ob pisanju. Zaradi obljube Sebi in Izziva, da ustvarim nekaj, kar se mi še zdaj, če pogledam predaleč naprej, zdi nemogoče in preveliko Zame.
Z Ljubeznijo.
Abrakadabra
Sara Hrovatič
Abundance Witch
P. S.: Hej, draga Alkimistka Obilja
Tole zgoraj je 24 od 365-ih pogovorov ob kavi, k katerim me je povabilo Življenje, da se vsak dan naslonim nazaj s tem, kar je naši Duši naravno – Navdih, Strast, Ljubezen, Mir, Svoboda, Povezanost, Radost, Čarovnija – Obilje.
Hvaležna sva za tvojo prisotnost in vtis, občutke, aha momente, ki jih lahko zapišeš v komentar spodaj. Toplo vabljena, da se tudi ti nasloniš nazaj in se nama pridružiš še v naslednjem pogovoru.
